BELINOV KODEKS

Kdo nam je ugrabil Belina?
Velikost:
17 x 23,8 cm
Tisk:
enobarvni
Število strani:
240
Vezava:
trda vezava
ISBN:
9789616433563
Prodajna koda:
7035
Cena:
23,50 €

Belinov kodeks je prava zakladnica podatkov, ugotovitev ... marsikatero izvajanje se bo zdelo bralcu u prvem hipu ležko razumljiuo ali celo prolislovno, vendar se lo pogosto dogaja pri predstavljanju zgodovinskih dogodkov, nikoli ni vse jasno. Avtorji predstavljajo svoje teorije, ki so si večkrat protislovne in drug drugemu dokazujejo, da so njihove teorije pravilnejše. To je lahko tudi res, saj avtorji gledajo na zgodovinsko dogajanje iz različnih zornih kotov, tehnologija pa se nenehno razvija in tudi arheolog pride v teku časa do raznih pripomočkov, ki jih npr. pred petdesetimi leti še niso poznali, mišljenje se spreminja in postopoma nam zgodovina postaja jasnejša, a tudi bolj zapletena. Vsaka nova teorija nam osvetli delček resnice in vsaka teorija je pomembna pomoč na poti k razumevanju naše daljnje preteklosti. In ne samo to, vsaka teorija pritegne nove raziskovalce in jih spodbudi k preverjanju in novemu raziskovanju.

V zadnjh letih prihaja na dan vedno več novih najdb, ki nam pomagajo, da se tèma zgodovine počasi razjasnjuje. Seveda bo potrebno še počakati, da se vse nove najdbe proučijo v smislu neke skupne evropske, sredozemske kulture, iz katere so postopoma vzklile nove kulture s primesmi iz Bližnjega in Daljnega vzhoda.

Vedno bolj postaja neizpodbitno tudi dejstvo, da so bile prvotne kulture medseboj povezane, čeprav so jih ločevale velike razdalje, morja in puščave. Človek, takratni junak, povezovalec, kulturni kramar je uspel premagati vse ovire, ki jih je na svoji poti srečal in postal na tak način v domišljiji raznih narodov očak, prvi kralj, sejalec človeštva in celo bog.

Božanstva, ki so se porajala med primitivnimi prebivalci Zemlje, so si prav zaradi istovetnega psihološkega razvoja raznih človeških skupnosti bila podobna in ker se je od začetka človek smatral za bogu podobnega, so bila tudi božanstva podobna človeku, a v njih se je nebrzdano izražala človekova želja po nadvladi nad sobrati in naravo. Celo človeške razvade in čednosti so se v božanstvih izražale na pretiran, »božji-otroški-najstniški« način in prav v tem se je izkazoval božji prekipevajoči, neustavljivi, nadnaravni izvor ( »življenjski ogenj«) ...